Vučić po hladnem tušu iz Bruslja napovedal spremembe

Marta Kos je na današnji predstavitvi svežnja širitvenih poročil v Evropskem parlamentu povedala, da se je v Srbiji izvajanje reform, potrebnih za pridružitev Evropski uniji, v zadnjem letu bistveno upočasnilo.

Srbske oblasti je pozvala, naj obrnejo trend nazadovanja na področju svobode izražanja, hkrati pa jih opozorila, da se morajo izogibati retoriki, uperjeni proti uniji. Poleg tega jih je pozvala k uskladitvi zunanje politike z EU.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je danes v Bruslju na vrhu o širitvi EU izjavil, da državljani Srbije še vedno verjamejo, da je evropska pot najboljša prihodnost za državo. Obenem je poudaril, da Srbija zadnja tri leta in pol kljub temu ni odprla niti enega poglavja, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Na vprašanje, ali je napredek Srbije mogoč brez njene zunanjepolitične uskladitve z evropsko, je odgovoril, da bodo v EU pred Srbijo Ukrajina, Črna gora in mnogi drugi, Srbija pa bi bila pred njimi, če bi priznala Kosovo in uvedla sankcije proti Rusiji. "Za to se nismo odločili. V politiki izbiraš, ne moreš dobiti vsega pozitivnega in lepega. Branimo državo, ustavo, ozemeljsko celovitost," je dejal.

Vučić je po poročanju portala Euronews komentiral tudi kritiko na račun Srbije zaradi polarizacije v družbi in širjenja protievropske retorike.

Po njegovem prepričanju je polarizacija dokaz demokracije, države brez globoke politične polarizacije pa da tudi ne pozna. "Ne govorim le o EU. To se dogaja po vsem svetu zaradi družbenih omrežij," je izjavil.

Obljubil pa je ukrepanje glede protievropske retorike, ki v Srbiji narašča in je tudi po besedah Vučića zelo prisotna. "Verjamem, da moramo kot vlada in predsednik spremeniti svoj diskurz," je izjavil in dodal, da se tudi sam mora bolj osredotočiti na proevropsko retoriko.

Širitveno poročilo kot pozitivna primera izpostavlja Črno goro in Albanijo, kar sta danes pozdravila voditelja obeh držav.

Črnogorski premier Milojko Spajić je na družbenem omrežju X sporočil, da poročilo potrjuje, da Črna gora napreduje z velikimi koraki. Obenem je dodal, da vstop v EU leta 2028 ni politična obljuba, temveč realnost, ki hitro prihaja. "Črna gora dela, Evropa to vidi," je dodal.

Albanski premier Edi Rama pa je na družbenem omrežju Facebook sporočil, da se ne bodo ustavili. "Da, Albanija je dosegla nevideni napredek in ne bomo se ustavili, dokler ne bomo kot enakovredno sedeli za mizo evropske družine," je še zapisal.

Glede drugih zahodnobalkanskih držav - Severne Makedonije, BiH in Kosova - je Kos danes medtem povedala, da od objave lanskega širitvenega svežnja niso naredile bistvenega napredka na poti v unijo.

Makedonski premier Hristijan Mickoski je po poročanju Euronewsa v odzivu izpostavil, da država po 20 letih statusa kandidatke še čaka na odprtje prvega poglavja, državljani pa da se sprašujejo, zakaj morajo znova spreminjati ustavo.

Severna Makedonija je pristopna pogajanja za vstop v EU uradno začela julija 2022, vendar še vedno čaka na začetek vsebinskih pogovorov. V ustavo namreč še ni vpisala bolgarske manjšine, kar je eden od pogojev Bolgarije za podporo odprtju prvega sklopa v pogajanjih s Skopjem. Pred tem je morala Severna Makedonija zaradi nasprotovanja Grčije spremeniti tudi ime države.

Kosovo ostaja edina od držav Zahodnega Balkana brez statusa kandidatke za članstvo. Kosovski premier Albin Kurti je po poročanju portala Kosovo Online danes ocenil, da je njegova vlada uspešno izpolnila svoje obveznosti, kar da kaže tudi poročilo.

"Letos je poročilo pozitivno na skoraj vseh področjih in ponuja jasna priporočila tam, kjer so zastoji," je še izjavil in poudaril, da je v njem izpostavljen tudi pomemben napredek na področju zunanjih odnosov.

BiH, ki še čaka na uradni začetek pristopnih pogajanj, ima po besedah Kos priložnost za napredek, ključno pa je, da sprejme pravosodno reformo in imenuje glavnega pogajalca.

Nujnosti reform in imenovanja glavnega pogajalca se zaveda tudi predsedujoča svetu ministrov BiH Borjana Krišto. Kot je po poročanju tiskovne agencije Federacije BiH Fena dejala danes po seji sveta ministrov, je to "trajna in skupna obveznost, tako na ravni institucij kot na ravni politike".

"Moramo storiti vse, da sprejmemo odločitev o imenovanju glavnega pogajalca in tako nadaljujemo izpolnjevanje naših obveznosti," je še izjavila in izrazila upanje, da bi lahko v prihajajočem obdobju naredili velik korak naprej za BiH.